top of page

Namen društva:

Z delovanjem društva želimo soustvarjati zdravo, zavestno, vestno, kreativno, skrbno, ljubečo, sočutno, složno, sodelujočo, pravično in spoštljivo družbo.

 

Cilji društva so:

  • pridobivanje in širjenje praktičnih znanj na področju zdrave prehrane, permakulture, biodinamike, zeliščarstva, naravne gradnje, naravne kozmetike, nege telesa in sprostitvenih tehnik,

  • izobraževanje o staroselskih tradicijah in modrosti,

  • opolnomočati ženske in jih medgeneracijsko povezati preko športnih, ustvarjalnih, plesnih, gibalnih in glasbenih dejavnosti,

  • poskrbeti za zdravje na telesnem, čustvenem in duševnem nivoju posameznika z osebnim svetovanjem,

  • vključevati prostovoljce v določene dejavnosti društva,

  • spodbujanje sodelovanja med sorodnimi društvi in organizacijami, strokovnimi zavodi, inštituti in posamezniki, vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja delovanja društva,

  • ozaveščanje in izobraževanje na temo kvalitetnih partnerskih odnosov

  • skrbništvo narave z ozaveščanjem o naravnem načinu življenja in vključevanjem v čistilne akcije

Aloha ke akua, kouliana!

odgovorni, da izrazimo in delimo življenja silo

Aloha - pomen in izkustvo

Težko je z eno besedo razložiti pomen alohe. Večina ljudi meni, da ta beseda na Havajih pomeni »dober dan« in »nasvidenje«, morda celo tudi »ljubezen«. Ne motijo se, kajti to je del njene uporabe in pomena, vendar pa za to besedo stoji še mnogo občutkov in zgodb, ki opisujejo način življenja.

 

Aloho najlažje opišem preko doživetja Havajev. Ko sem po 24 urah leta (začetna točka Zagreb, zima, -10 stopinj) zvečer pristala v Honoluluju in stopila na prvo stopnico iz letala, me je objela toplina 20ih stopinj in rahel vonj po cvetju. Zjutraj so me v svetlobi dneva pozdravile vibrajoče zelene gore in drevesa z neverjetno širokimi krošnjami. Slišati je bilo eksotično žvrgolenje ptic. Bila sem v prestolnici Havajev, vendar ni bilo čutiti utripa hitenja. Čutiti je bilo tudi naravo in njeno posebno mesto v življenju Havajev.

 

Ko sem stopila na avtobus, me je šofer prijazno povprašal od kod sem in kam grem, ter mi sam razložil, na kateri avtobus moram prestopit in kje. Na zadnjih sedežih avtobusa je mladenič igral ukulele, majhno havajsko kitarico. Vsi potniki so šoferja pozdravili, ko so vstopili in se zahvalili, ko so izstopili. Ko sem kasneje stopala po pločniku, so me iz avtomobilov pozdravljali nasmehi in prav tako me je pozdravil neznanec, ko sem se prehodila mimo ograje njegovega vrta. Bila sem v šoku, vendar ganjena, kot bi se spomnila nečesa pozabljenega. Ljudje so bili pristno prijazni in radovedni, ne da bi imeli karkoli za bregom. Sprostila sem se v vse, kar sem doživljala in končno začela razumeti aloho. Ne gre le za besedo, ne gre le za pozdrav, gre za način življenja, kjer med ljudmi kroži prijaznost, sproščenost, odprtost, podpora, solidarnost, spoštovanje, priznavanje medsebojne vrednosti in zavedanje pomembnosti vsega naštetega. Na kratko bi lahko to poimenovala »srčna kultura«, ki jo posameznik goji do sebe in tako tudi do sveta okoli sebe. Seveda ne morem trditi, da to velja za vse ljudi, ki živijo tam, vendar pa je praksa alohe tako razširjena, da se znotraj tebe naseli občutek (če se mu seveda odpreš), da te vse objema, da je zate poskrbljeno, da so ljudje v osnovi dobri, da je svet lep in da je vse mogoče.

 

 

Iz naštetih izkušenj je v meni vzklilo zavedanje (ali spomin), da je aloha pravzaprav možen čudovit izraz naše narave, ki jo že lep čas omejujemo in zaviramo z vsemi možnimi prepričanji, pravili in iznajdbami zahodne družbe. Vsak trenutek v življenju nam je podarjena možnost narediti prostor znotraj sebe in med seboj, da aloha lahko spet steče. Društvo Aloha je ustvarjeno kot aktivni opomin na to možnost.

bottom of page